Sandri kardinalom: Biti služabniki, kot je to bil papež Frančišek
Vatican News
Na peti dan devetdnevnega obdobja po papeževem pogrebu (novendiali) so se maše zadušnice v baziliki svetega Petra udeležili kardinali. Po Sandrijevih besedah gre skoraj za »osrednji del cerkvene poti, da bi se kot zbor povezali v molitvi in Gospodu izročili njega, ki so mu bili prvi sodelavci in svetovalci – ali so to vsaj poskušali biti – v rimski kuriji in škofijah po vsem svetu«. Na vseh krajih in celinah kot tudi v uradih državnega tajništva in rimske kurije so kot »nasledniki apostolov vsak dan poklicani, da se spominjajo in živijo z zavestjo, da “vladati pomeni služiti”«, saj je Učitelj in Gospod med njimi tako, da služi.
Kardinal Sandri je dejal, da ima služba Petrovega naslednika smisel v luči Kristusove velikonočne izkušnje. »Peter brate v veri potrdi, da je Križani Vstali, da je za vedno Živi. Obhajanje novendiali za rajnega papeža s strani različnih skupin in pripadnosti pomeni opraviti obred krščanskega pokopa. V idealnem smislu nas Petrov naslednik tudi na ta način kliče, da bi nas potrdil in bi tako obnovili svojo izpoved vere v vstajenje mesa, v odpuščanje grehov, tudi grehov tega človeka, ki je postal papež, ter v gotovost, da je edinost zgodovine vseh ljudi v Božjih rokah«.
Bil je služabnik božjih služabnikov
Eden od nazivov rimskega škofa je Servus Servorum Dei, služabnik božjih služabnikov. »Papež Frančišek je to živel tako, da je izbiral različne kraje trpljenja in samote, ko je med sveto mašo Gospodove zadnje večerje opravil umivanje nog, pa tudi, ko je pokleknil in poljubil noge voditeljem Južnega Sudana ter prosil za dar miru. Bil je to isti slog – za mnoge zgražanja vreden, a zelo evangeljski –, s katerim je sveti Pavel VI. 4. decembra pred petdesetimi leti v Sikstinski kapeli pokleknil in poljubil noge kalcedonskemu metropolitu Melitonu. Izročilo Cerkve nas, dragi bratje kardinali, deli na tri redove: škofe, duhovnike in diakone, vendar smo kljub temu vsi poklicani, da služimo, pričujemo za evangelij vse do prelitja krvi (usque ad effusionem sanguinis) – kot smo prisegli na dan, ko smo bili umeščeni kot kardinali – ter se tako kot kolegij in kot posamezniki darujemo kot prvi sodelavci naslednika apostola Petra.«
Srečanje med mladimi in starimi tudi v kardinalskem zboru
Kardinal Sandri je izpostavil, da sedaj živimo prehod od zaključka življenja Petrovega naslednika papeža Frančiška k izpolnitvi obljube, da bo z novim izlitjem Duha Kristusova Cerkev lahko nadaljevala svojo pot med ljudmi z novim pastirjem. Z binkoštmi se uresniči preroštvo, o katerem govori tretje poglavje preroka Joeala: »Izlil bom svojega Duha na vse človeštvo; prerokovali bodo vaši sinovi in vaše hčere, vaši starčki bodo imeli sanje, vaši mladeniči bodo gledali videnja. Vsak, ki bo klical Gospodovo ime, bo rešen« (Jl 3,1.5).
Papež Frančišek je te besede pogosto in rad ponavljal, ko »je govoril o srečanju in dialogu med generacijami, o potrebi, da starostniki pripovedujejo svoje sanje mladim, ti pa s svojo energijo in vizijo ter z Božjo pomočjo skupaj spremenijo v realnost«, je dejal Sandri ter spomnil na Frančiškove besede: »Ni prihodnosti brez tega srečanja med starimi in mladimi; ni rasti brez korenin in ni cvetenja brez novih poganjkov. Ni preroštva brez spomina. Vedno se bo treba srečevati.«
»Papež Frančišek na nek način zapušča te besede tudi kardinalskemu zboru, ki ga sestavljajo mladi in starejši in ki se lahko pustijo poučevati Bogu, slutiti sanje, ki jih ima On za svojo Cerkev, in si jih prizadevati uresničiti z mladim in obnovljenim navdušenjem,« je izpostavil kardinal.
Sanje, zaupane novemu papežu
Papež Frančišek je v buli o napovedi jubileja nakazal vizijo, torej sanje, na katere se moramo že sedaj pripraviti in ki bodo zaupane novemu papežu. »To sveto leto bo usmerjalo pot proti drugi temeljni obletnici za vse kristjane. Leta 2033 bomo namreč obhajali dva tisoč let odrešenja, ki je bilo uresničeno po trpljenju, smrti in vstajenju Gospoda Jezusa. Na ta način je pred nami pot, ki jo zaznamujejo velike etape, v katerih Božja milost hodi pred ljudstvom in ga spremlja na poti goreče vere, dejavne ljubezni in vztrajnega upanja (prim. 1 Tes 1,3)« (bula Upanje ne osramoti, 6). Duhovno bomo vsi postali romarji, da bi svetu oznanili: »Gospod je zares vstal in prikazal se je Simonu.«
Da bi izpolnili Frančiškovo vizijo o Cerkvi
Kardinal Sandri je homilijo sklenil s prošnjo: »Gospod, izročamo ti tvojega služabnika papeža Frančiška, da bi ga ti napolnil z veseljem svoje prisotnosti. Prosimo te za milost, da bi izpolnili njegovo vizijo za Cerkev, ki oznanja skrivnost Kristusa, Križanega in Vstalega. Marija, Božja Mati in Mati Cerkve, posreduj s svojo molitvijo zanj, ki je zelo rad zrl v tvoj ljubeči pogled in sedaj počiva v baziliki, tebi posvečeni.«
