Msgr. Fisichella ob jubileju invalidov: Bodite priče Kristusove ljubezni
Vatican News
»To je jubilej upanja. To je jubilej, med katerim moramo poživiti upanje, ki je v nas, kot nas je to učil papež Frančišek,« je začel nagovor msgr. Fisichella. »Upanje mora ponovno postati plamen, ki bo lahko gojil naše življenje, ki bo ogreval srce, ki bo osvetljeval naše misli.« Dodal je, da je upanje vsak dan navzoče v našem življenju, četudi se tega morda ne zavedamo ali pozabimo: »Upanje je z nami in vodi nas skozi vse življenje.«
»Danes odkrijmo, kdo je upanje, ne kaj je upanje. Naše upanje ima obličje in to je obličje Jezusa in Nazareta, obličje Jezusa Kristusa.« Spodbudil je, naj se vedno spominjajo Pavlovih besed, da je Jezus Kristus naše upanje; ne upanja, ki minevajo in se ne dotaknejo bistvenega v našem življenju. »Kar zares potrebujemo je upanje, ki je Oseba, je Jezus Kristus. Hoditi z Njim, pustiti, da nas vodi Njegova beseda, živeti v globokem občestvu prek evharistije, pričevati s svojim življenjem, da je On naše upanje. To so besede, ki so globoko ukoreninjene v evangeliju; so besede, ki so del našega življenja, vseh nas.«
»Vi ste v središču Cerkve, saj ste najpomembnejši prav zato, ker ste pogosto najslabotnejši,« je izpostavil Fisichella. »A v slabosti moramo najti svojo poklicanost v Cerkvi. Slabost postane sredstvo, da še bolj ljubimo. Iz svoje invalidnosti naredite moč ljubezni, ki jo Cerkev daje vsem. Nihče ni zmožen ljubiti na tako globok način kot vi. Nihče ne more bolj kot vi pričevati o resnični krščanski ljubezni. Naj nihče ne obrne obraza na drugo stran. Predolgo ste bili v senci. To je trenutek, da poživite upanje, kajti vsi, ki živijo z neko slabotnostjo, so priče Kristusove ljubezni.«
Msgr. Fisichella je zbrane udeležence jubileja invalidov spodbudil, naj postanejo še bolj ustvarjalni, srečni in radostni ter naj sporočajo upanje, ki je v njih.
